Omemba: Vili Resnik

»Redke priložnosti so, ko je na enem kupu zbranih 170 naših zvezdic.«

»Življenje je turbulentno, a morda je to priložnost, da ga v duhu glasbe in prijetnega vzdušja malce ustavimo.«

»Danes mislimo na ljudi in stvari, ki nas povezujejo.«

»Sreč'nga pa zdrav'ga, vesel'ga pa debel'ga.«

»Meni dobro je.«

»Janko stara kljuka, pit' se ga ne upa, mi pa ponavadi, pijemo ga radi.«

»Vse se je začelo ravno na RTV Slovenija, v oddaji V petek zvečer. Ne smemo pozabiti Blaža, on je zaslužen za to.«

»Midva nikoli nisva bila skregana, ampak enostavno se nisva družila, konkurenčna sva si bila.«

»Počuti skoraj kot zvezda.«

»Očitno sva res naredila veliko, da si ljudje želijo tak nastop.«

»Kot da bi sanjala, ampak zdaj te sanje živim. Živiva jih skupaj.«

»To je eno tako priznanje – saj mogoče izpade klišejsko, ko tako rečem –, ampak ... Ko to delaš toliko let in ko vsak konec tedna hodiš okoli itd. ... In potem narediš neko drugačno stopnico v drugo smer in dobiš tak odziv ljudi, se vprašaš, ali je res in ali si to sploh zaslužimo.«

»Jaz po poškodbi glave ne gledam več toliko zgodovine. Ampak samo zaradi enega preprostega razloga: raje delam, ustvarjam nove stvari. Se pa rad oziram nazaj.«

»Verjetno se ljudje sprašujejo, katere pesmi bodo.«

»Želimo si samo, da ljudje pridejo, da to doživimo skupaj.«

»Mogoče bo to celo nastop generacij.«

»To je seveda ena stopnica višje, višji rang teh nastopov in krona tega, kar sva do zdaj delala.«

»Šlo je za res ogromno pripravljenost glasbenikov, da tej zgodbi posvetijo veliko svojega časa, praktično vsi so bili na snemanju dva dni.«

»Besedi projekt se izogibam, projekte delajo arhitekti, ampak tole pa skoraj je visoka gradnja, kot bi temu lahko rekli.«

»Želim pa si, da bi bolj spoštovali slovensko glasbo in glasbenike, saj smo dobri in si to zaslužimo.«

»Nekaj glasbenih prijateljev se nas je pred novim letom pogovarjalo, ali bi kaj naredili ob 30-letnici osamosvojitve.«

»Za Svobodno sonce sem prvič slišal, ko sem se preselil poleg gospoda Klinarja, pri šestih, sedmih letih.«

»Zaželimo, da bomo Slovenci morda spet postali tako enotni, kot smo bili.«

»Glasba je eno najčistejših čustev, sporočilo je isto, neko krasno, pozitivno.«

»Takrat sem bila še zelena in res počaščena zaradi vabila med legende.«

»S prijatelji smo se z avtobusom vozili do smučišča in potem smučali od jutra do večera – tam smo bili, dokler niso zaprli proge, in vmes so se nam že vse premočene cunje posušile.«

»Kombinezoni, sneg, sonce, smučke, sanke, sendviči in predvsem topel zimski čaj po aktivnosti. In potem skupaj s sošolci ogled Vitranca.«

»V osnovni šoli sem se udeležil šole deskanja. Medtem ko smo stali ob robu smučišča, je nekdo zelo močno priletel vame. Če ne bi imel čelade, ne vem, ali bi preživel. Od takrat brez čelade ne grem na smuči.«

»Ljubezen do teh sem gotovo prevzela od svoje mame Jelke, ki je v mlajših letih trenirala smučarski tek. Moj dedek pa se je v tem športu kar dvakrat udeležil olimpijskih iger.«

»Tako je moj največji smučarski dosežek, da sem si izmislil naslov plošče Pesjanja za Pasji kartel, v katerem sta bila Matej Jovan in Jure Košir. V studiu sem igral pasjanso, pa je padla ideja.«